V zadnjih nekaj letih je svetovni splet naredil velik (r)evolucijski korak v smeri uporabniško orientiranega medija. Tim O’Reilly je temu preskoku leta 2004 nadel ime Splet 2.0. Socialno mreženje, uporabniška produkcija vsebin, sodelovalna okolja in druge prednosti koncepta 2.0 prehajajo tudi v e-izobraževanje, ki je v Sloveniji samo po sebi še v povojih.Vsi, ki se profesionalno ukvarjamo z e-izobraževanjem, čutimo in verjamemo, da ima novi splet večji kulturno, družbeni, intelektualni in politični vpliv kot prihod tiskarskega stroja. V tem trenutku si verjetno niti ne moremo predstavljati vseh sprememb, ki jih bo prinesla resnično dvosmerna narava interneta.

Na svojem blogu Steve Hargadon, ameriški strokovnjak za e-izobraževanje in nove spletne tehnologije, zbere večletno razpravo in odlično utemeljuje trende , ki jih prinaša E-izobraževanje 2.0. Internet postaja neskončna platforma za kreativnosti in produkcijo vsebin s strani vsakega posameznika, kar prinaša revolucijo v založništvu. Internet, ki je bil dolgo let enostranski medij (produkcija je bila omejena na tiste z računalniškim znanjem in financami), sedaj cveti v produkciji slehernikov: wiki-ji, blog-i, podcasti, video&foto objave, socialne mreže, sodelovanje… Spreminja se način, kako nastajajo vsebine, kako se objavljajo in kdo jih ustvarja.

Poplava informacij, ki jo je prinesel izbruh kreativnosti in vsebin povzroča zmedo med iskalci informacij, katerih glavna naloga je sedaj ugotoviti, komu in kateri informaciji posvetiti pozornost… in koliko te pozornosti.

Participacija je bistvo koncepta 2.0  - v spletu 2.0 sodelujemo tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Ko npr. kupujemo knjigo preko Amazona, je naš nakup že referenca za druge, ki iščejo knjige s podobno vsebino, saj Amazon zbira informacije o nakupih in jih posreduje drugim kot predlog za nakup. Potrošnik je lahko sedaj tudi producent - pro-sumer je novi termin, kombinacija besed “producer - producent” in “consumer - potrošnika.”

Doba sodelavca naznanja konec avtoritete. Prihaja doba sinergijskega učinka in zmanšanje vpliva strokovnjakov in avtoritete, saj sodelovalno okolje prinaša hitrejši napredek. Če pogledamo samo v izobraževanje - nekoč je bil učitelj tisti, ki je imel dostop do znanja, informacij in ga je posredoval učencem…sedaj je vse znanje dostopno vsem. V povezavi s prejšnjo točko, inovacije ne bodo več produkt “osamljenega genialnega izumitelja”, temveč bodo prihajale iz sodelovalnih skupin, kjer vsak posameznik doprinese svoje specifično strokovno znanje. Raziskovalni članki, delo in Nobelove nagrade so tako dandanes večinoma rezultat skupinskega dela.  Kombinacija povečane možnosti sodelovanja na specifičnih temah v globalnih skupinah in raznolikost sodelavcev, bo prinesla k eksploziji inovacij.

John Seely Brown provokativno trdi, da se največ učenja zgodi v diskusiji med učenci na hodniku po dejanskem predavanju. S porastom socialnih mrež na spletu bo socialno učenje postalo središčno. Skupinsko sodelovalno delo, diskusije, forumi, wikiji in komentarji na blogih… bodo prostor, kjer se bo odvijalo pravo e-učenje. To bo dramatično spremenilo razumevanje, kaj je izobraževalna institucija. Prehajamo iz gledanja na znanje kot “vsebino”, ki se prenaša iz učitelja na učenca, na razumevanje znanja kot družbene oblike: iz “Mislim, torej sem” v”Sodelujem, torej sem”, iz “Dostopa do informacj” v ” Dostop do ljudi”. Povečana je produkcija in prodaja specializiranih, marginaliziranih vsebin, tj. vsebin za ciljne skupine, ki dosedaj za založbe niso bile ekonomsko zanimive, saj so predstavljali daljši konec tržnega repa.

Socialne mreže bodo zavzele pomembno vlogo. Če bi bil Facebook država, bi bil 8. največja država na svetu. Najstniki imajo več prijateljev, ki jih spoznajo preko spleta, kot jih imajo v realnosti.

Več o tem si lahko preberite na blogu Steva Hargadona, želeli pa bi slišati vaše komentarje na to temo (kliknite komentar). Za konec pa še novi video Did you know?

Univerzitetna profesorica Cath Ellis na svojem blogu opisuje svojih  10 zapovedi e-izobraževanja. Čeprav na spletu lahko najdemo veliko podobnih osnovnih načel, so njena zelo zanima predvsem, ker prihajajo s pedagoškega stališča uvajanja e-izobraževanja in iz nekaj let izkušenj kombiniranega (t.i. blended) poučevanja. Uspelo ji je zbrati načela, katerih upoštevanje lahko naredi pomembno razliko v tem, ali bo projekt uvajanja e-izobraževanja v vaši organizaciji uspešen.

Tukaj je povzetek desetih zapovedi, za podrobne informacije pa obiščite njen blog:

1. Pedagogika naj bo na prvem mestu in ne tehnologija (kaj & kako učiti in šele potem s katero tehnologijo)

2. Zavedajte se delovnih obremenitev in različnih vzorcev dela (e-izobraževanje naj ne poveča obremenitve, temveč zamenjuje tam, kjer je smiselno)

3. Poskrbite za občutek varnosti/domačnosti (nekateri se ob delu na/s spletom lahko počutijo nelagodno, nedomače)

5. Poudarite etičnost (omejite dostopnost do spletne učilnice in podatkov)

6. Bodite vzor dobre prakse (bodite najbolj aktivni uporabnik spletne učilnice)

7. Pričakovanja naj bodo jasno določena (učenci se morajo zavedati kaj se od njih zahteva)

8. Vzpostavite vzorce in se jih držite (ne spreminjajte tistega kar deluje, izgleda spletne učilnice, gradiv, postopkov… izvajajte le male, postopne spremembe - glej točko 3)

9. Omogočite e-prostor na voljo študentom za lastne potrebe in uporabo (učenci naj imajo v spletni učilnici svoje igrišče, kjer lahko eksperimentirajo, sodelujejo, delijo…)

10. Uporabljajte in razvijajte pravila e-obnašanja (pravila dajejo učencem občutek stabilnosti, varnosti in zaupanja).